Čez dve leti bo Corolla stara 50 let. Za ta leta je presenetljivo v formi.
Toyota Corolla ima na svojih ramenih velik tovor, ki se mu reče dolga zgodovina. V 11 generacijah so jih naredili več kot 40 milijonov in s prodajo v več kot 150 državah po svetu ustvarili mit, ki se ga najlažje opiše kot najbolj priljubljen avtomobil na svetu. Breme najbolje prodajanega na Zemlji je resda težko, vendar tudi idealno za tržnike in stratege, ki bi lahko v množici podobnih to dejstvo na prenasičenem trgu bolje izpostavili.
Na vprašanje, ali znajo pri Toyoti sploh unovčiti to ime, ima vsak svoje mnenje, ki ni nujno najlepše. Kot lastnik starejše Corolle, sicer v Sloveniji veliko bolj priljubljene petvratne različice, bom v tem pogledu Toyoto pograjal. Ne vem, ali ne znajo ali ne zmorejo, kar je navsezadnje vseeno. Kot bi že vnaprej obupali, češ saj je limuzina in kot taka ne najbolj priljubljena na delu evropskega trga, kamor spada tudi Slovenija. Škoda. Ni najlepša (katera limuzina pa je?), prav tako ne najizvirnejša ali s svežimi oblikovnimi potezami, vendar ni napačna. Po nekaj dneh ti zleze pod kožo na zelo miren, nevsiljiv način.
Testna je, če ne štejemo zelo tipičnega Toyotinega prednjega dela, imela 16-palčna aluminijasta platišča, kamero za pomoč pri vzvratni vožnji in parkirna tipala. Na žalost smo že takoj opazili, da so dnevne luči osvetljevale le prednji del avtomobila in da nos ni bil zaščiten s parkirnimi tipali. Podobno deloma zadovoljni smo bili tudi v notranjosti. Dober položaj za volanom so nadgradili večji zaslon, ki je bil občutljiv za dotik, dvodelna klimatska naprava, usnjen volanski obroč in prestavna ročica, trije analogni merilniki v prijetni modri barvi pa so popestrili sicer zelo umirjeno oblikovano notranjost. Potem pa smo takoj opazili, da kljub bogatejši opremi Luna (druga najbogatejša od treh) nima tempomata, električno pomičnih stekel zadaj in navigacije. Hmm ...
Čeprav je Toyota Corolla limuzina, si del tehnike seveda deli z Aurisom. Tudi šeststopenjski ročni menjalnik in turbodizelski motor s 66 kilovati oziroma bolj domačimi 90 'konji'. Tehnika zadovolji tiste, ki imajo radi zanesljivost, vendar v vožnji ne iščejo dinamike. Menjalnik pri prehodu z zobnika na zobnik deluje malce umetno, vendar mehko in za voznika prijetno, motor pa skupaj z dobro zvočno izolacijo prav razvaja z uglajenostjo, čeprav bi od turbodizla manjše prostornine pričakovali več hrupa in tresljajev. Seveda pa je bistven del štirivratne limuzine prtljažnik: s 452 litri spada med večje, vendar moramo vedno upoštevati, da je pri limuzinah vhod v tovorni del ozek in da rogovili pokrova odščipneta del uporabnosti. Ker smo Corollo imeli ravno v zimskem času, smo pogrešali še luknjo v naslonu zadnjih sedežev, skozi katero bi potisnili najdaljše smuči.
V Toyoto Corollo se ne boste zaljubili na prvi pogled, ampak jo boste začeli ljubiti šele po krajšem druženju. In številni (tudi nekdanji) lastniki po svetu še dandanes pravijo, da ti potem zleze pod kožo.
Besedilo: Aljoša Mrak