
Ali je za avtomobil, katerega 'suha' masa je že 1.360 kilogramov, dovolj zgolj 1,4-litrski turbodizel? Je, če ima ta dovolj navora!
Za Hyundaiev 1,4-litrski CRDi lahko trdimo, da ga ima. Kar 220 njutonmetrov ga je že od 1.500 vrtljajev v minuti. Ta meja vrtljajev je pri ocenjevanju zmogljivosti Hyundaia i30 zelo pomembna, pod njo se z motorjem skoraj nič ne dogaja. Ko doseže te vrtljaje, pa v trenutku ni več nobenih težav. Da lahko nato motor ves čas ohranjamo v primernem območju vrtljajev, kjer je tudi poraba goriva zelo solidna, pa poskrbi še šeststopenjski ročni menjalnik.
Tako lahko ta manjši turbodizelski stroj v i30 ocenimo kot zelo posrečen in primeren za tiste, ki so se pripravljeni odreči večji moči. Ali jih bo k temu prisililo temeljito preučevanje cenika pri Hyundaievem i30, pa je drugo vprašanje. Osnovni turbodizel je namreč od večjega, 1,6-litrskega, cenejši zgolj za 400 evrov. Seveda pa se lahko sešteti prihranki kaj hitro naberejo v večjo vsoto, saj je, vsaj po naših izkušnjah, povprečna poraba manjša za okroglega pol litra goriva na 100 kilometrov. Na grobo ocenjeno, lahko tako dodatno letno prihranimo še nekaj več kot sto evrov, če prevozimo povprečno 15.000 kilometrov. Se to splača? Menda že. Bi pa to izboljšal dodatek za še varčnejšo vožnjo, sistem start-stop, ki ga Hyundaiev kupec dobi le pri bencinskih motorjih.
Splošen vtis glede vožnje s tem osnovnim turbodizelskim i30 pa je skoraj povsem pozitiven. Z opremo Style vas preseneti nekaj dodatkov, ki so prav prijetni za uporabo. Na primer kamera za vzvratno vožnjo, katere zaslon je nameščen v vzvratno ogledalo. Že po kratkem času se zdi takšna dodatna informacija izredno primerna in uporabna, oziranje prek ramen pa je potrebno le še v redkih primerih. Oprema Style vsebuje še druge uporabne pripomočke, na primer parkirna tipala, gretje prednjih sedežev, LED-smernike v zunanjih vzvratnih ogledalih, 12-voltno vtičnico v prtljažniku in tempomat.
Tako kot v vseh i30 je bil tudi pri preizkušenem na volanskem obroču gumb za izbiro električne podpore volanskega mehanizma. O tem smo sicer že pisali, ko smo preizkušali druge i30, ugotovljenih slabosti, neizrazitosti in mehkobe v kateremkoli programu pa to ne spremeni. To tudi vpliva na vtis o vodljivosti avtomobila, ki bi lahko bila bolj natančna.
Ko smo se namenili v (zadovoljivo velik) prtljažnik položiti težje predmete, pa je presenetila še ena nenavadnost: petvratna različica ima zelo visok spodnji rob prtljažnih vrat.
Tako kot pri večini zdaj testiranih avtomobilov se tudi za Hyundaia i30 1.4 CRDi Style zdi nabavna cena v navedbah v naših tehničnih podatkih dokaj visoka. Ta je takšna, kot jo najdemo v uradnem ceniku. A seveda naši bralci vedo, da ta še ni tista, pri kateri je treba obupati. Nanjo je že uradno tisočak evrov popusta, morebiti pa bo kakšen spreten kupec dobil še kaj več. Če bo le pokazal voljo, da si avtomobil tudi želi.
Besedilo: Tomaž Porekar