Ko omenimo malega Twinga, se nas večina spomni tistega prvega, pa čeprav je od njegovega rojstva minilo že več kot 20 let.
Bil je poseben, drugačen in oblikovno tako neskladen, da nam je bil preprosto všeč. V nasprotju s hitro všečnimi avtomobili je njegova privlačnost trajala in se skozi leta spremenila v ljubezen, še posebno takrat, ko je prišel čas nove generacije. Twingo je eden res redkih avtomobilov, katerega naslednik je bil popolnoma zgrešen, tako oblikovno kot v skoraj vseh drugih pogledih. Zdaj pri Renaultu poskušajo popraviti zapravljen ugled. Da je to težko, je najbrž vsakomur jasno. Sploh v današnjem času, ko je avtomobilska izbira res pestra in je težko ponuditi kaj posebnega. A vsak poskus šteje in tu se Renaultu pač moramo prikloniti.
O Twingu tretje generacije smo že pisali, zato ne bomo ponavljali, kakšen je oblikovno in v notranjosti. Da ima motor zadaj, tudi že vemo, ne nazadnje z našega prvega testa. Toda takrat je bil motor nekoliko močnejši, natanko za 20 'konj', in motorčku je pomagalo turbopuhalo. V tokratnem testnem te pomoči ni bilo, je pa motor prostorninsko vendarle večji, vendar ne bistveno in še vedno je zgolj trivaljni. Za takšne motorje že vnaprej vemo, da je njihovo obnašanje, predvsem pa oglašanje, drugačno od običajnih štirivaljnih, a ta minus naj bi prikrili nizki stroški (tako izdelave kot vzdrževanja) in celo nizka poraba.
Zadnjo smo kritizirali že pri močnejšem motorju, tudi tokrat je ne moremo pohvaliti. Twingo je na normnem krogu za sto prevoženih kilometrov zahteval 5,6 litra, tudi testno povprečje je bilo zajetnih 7,7 litra za sto kilometrov. Tako je bil motor v glavnem glavni krivec za slabo voljo, saj se drugače človek kar dobro počuti v novincu. Seveda prostorskega razkošja ni, a Twingo navduši z okretnostjo, neverjetno skromnim obračalnim krogom, pa tudi razočara.
Predvsem z radijskim sprejemnikom, ki je tako kot avto majhen. No, ne majhen, a njegovi zvočniki so tako slabotni, da pri dovoljeni avtocestni hitrosti (ki je le malenkostno pod Twingovo največjo, kar je spet majhna zamera) težko z glasbo preglasimo glasno delovanje oziroma oglašanje motorja. Žal pri Renaultu še vedno menijo, da če je avto majhen, ne potrebuje dobrega radia. No, to iz prve roke vem že zelo dolgo, vsaj dobrih 18 let, ko sem v prvega Twinga vgradil odličen radio, ojačevalec in zvočnike. In nostalgično se spominjam še platnene streha in neštetih trenutkov uživanja. Bil je res pravi Twingo, čeprav nov se mu bo zdajšnji še vedno težko približal.
besedilo: Sebastjan Plevnjak