Rek Nikar ne bodite vsi na naši strani, sicer se bo barka prevrnila najlepše ponazarja samosvojo pot Mazde2. Čeprav se z njo morda ne strinjate, je vredna razmisleka.
Pri Mazdi so v naletu, saj so prenovili Mazdo6 in model CX-5, veliko pa pričakujejo tudi od dveh manjših, Mazde2 in CX-3. Toda v vsej tej evforiji novih modelov izstopa malček, ki je po merah kar zrasel (točneje 14 centimetrov v primerjavi s predhodnikom!), saj je z več kot štirimi metri dolžine zgolj za 20 centimetrov krajši, denimo, od Volkswagnovega Golfa.
Mazda2 ima še posebnost, ki jo štejemo v dobro: v motorni paleti ni sodobnih turbobencinskih trivaljnikov manjših prostornin, ki so trenutno zelo modni. Japonci pravijo, da je poldrugi liter v kombinaciji s štirimi valji in atmosferskim polnjenjem povsem dovolj. To pa je pogumna odločitev! Če tekmeci bombardirajo kupce z obvestili, da si bodočega mestnega prometa ne predstavljajo brez turbobencinskih poskočnežev, potem morajo imeti pri Mazdi trdne argumente, da vztrajajo na svoji poti. In če zanemarimo bruseljske birokrate, ki nam narekujejo tempo z raznimi izpusti, in pogledamo na stvar strogo uporabniško, potem imajo prav: motor Mazde2 je tih, dovolj zmogljiv in tudi varčen motor, da so pomisleki odveč.
Pa začnimo enkrat za spremembo test z motorjem. Pri Mazdi2 lahko izbirate med dvema možnostma: 1,5-litrskim bencinskim motorjem in 1,5-litrskim turbodizlom, ki zagotavlja 77 kilovatov ali bolj domačih 105 'konjev'. Če so ljubitelji dizlov omejeni le na eno možnost, lahko bencinski navdušenci obkljukajo 55-kilovatni stroj (75 'konjev'), 66 (90) ali 85 (115). Na testu smo imeli najmočnejšo različico in povem vam, da je prav prijetna. Mogoče ni sunka v hrbet pri polnem pospeševanju, kot ga poznamo pri prisilno polnjenih avtomobilih, je pa zato uglajen, razmeroma tih in varčen. Priganjanja v višje vrtljaje nima preveč rad, se pa zato odlično razume z menjalnikom takrat, ko prestavljate dovolj zgodaj (torej pri nižjih vrtljajih). Navora je že v kletnih prostorih dovolj, da Mazda2 zlahka sledi dinamičnim prometnim tokom, takrat pa porabi okoli 6,6 litra na 100 prevoženih kilometrov, kolikor smo izmerili na testu. Navdušujoča je poraba na normnem krogu, ki ga sestavljajo avtocesta, magistralna cesta in mestna vožnja: z vožnjo po hitrostnih omejitvah in nežnim pospeševanjem ter pravočasnim zaviranjem smo porabili zgolj 4,7 litra, kar je v vrhu tega razreda. Zasluge za to ima tehnologija skyactiv, ki s pomočjo Mazdinega sistema i-stop (start-stop) in i-ELOOP (napredno regenerativno zaviranje) ter manjše mase v primerjavi s predhodnikom (uporaba jekla z veliko natezno trdnostjo, lažje podvozje z McPhersonovimi vzmetnimi nogami spredaj in vzmetenjem s torzijsko gredjo zadaj) zagotavlja manjšo žejo ob hkratnem iskrem delovanju.
No, prijetna pravljica se konča s slabšim ročnim menjalnikom, ki je sicer natančen, vendar je bil vsaj v testnem avtomobilu precej glasen pri delovanju. Kot da ne bi imel olja ... Ta slabost je bila še toliko bolj očitna pri mrzlem delovanju in prehod na starejšo Mazdo3 je takoj pokazal, da znajo pri Mazdi delati tudi tihe menjalnike, le da ti niso našli prave poti do Mazde2. Škoda. Mazda2 je dovolj privlačna, da je na cesti pritegnila marsikateri pogled tako nežnejšega kot močnejšega spola. Navpično odrezana maska ji daje možat videz, valovite bočne linije nekaj mehkobe, zadek pa je zopet tako dinamičen, da ga moraš pogledati. Na testu smo imeli najbolje opremljeno različico, ki je bila res dobro založena z opremo. Pravzaprav bi si tak avtomobil želel vsak voznik, če te opreme ne bi bilo treba kupiti ter jo nato vzdrževati.
Pri Mazdi tem asistenčnim sistemom pravijo i-ACTIVSENSE in vključujejo sistem za nadzor dogajanja za vozilom (onemogočanje tako imenovanega mrtvega kota), opozorilo na promet za vozilom (pri vzvratni vožnji, denimo s parkirišča, opozori, ali se približuje avtomobil), opozorilo za nenamerno zapuščanje voznega pasu (da ne bi za volanom zadremali), samodejni preklop med dolgimi in zasenčenimi lučmi, samodejno zaviranje za preprečevanje naleta pri mestni vožnji itd. Vsi sistemi so se v praksi izkazali za odlične (razen samodejnega zaviranja pred naletom do 30 km/h, ki je pri službeni zapornici v garaže tako naglo in nepričakovano zavrl, da se zgolj varnostnemu pasu lahko zahvalim za cele zobe), saj pomagajo raztresenim voznikom ostati celi. In lahko nam verjamete, da smo novinarji med bolj raztresenimi ...
Toda če so omenjeni sistemi opozarjali svetlobno (zunanji vzvratni ogledali) in tudi zvočno (zelo diskretno s piskom), mi je osebno šlo zelo na živce opozorilo o dohodnem klicu. Seveda govorimo o sistemu prostoročnega telefoniranja, ki v drugih avtomobilih opozori na telefonski klic s kakšno prijetno melodijo, pri Mazdi pa so namestili tečen ženski glas, ki stalno ponavlja: »Dohodni klic! Pritisnite na gumb za sprejetje sklica! Dohodni klic! Pritisnite na gumb ...« Ali nekaj podobnega. Moški imamo tečnih žensk v življenju seveda več kot dovolj, zato sem se takoj zakopal v meni, da spremenim to neprijetnost v kakšno prijetno melodijo, ki mi ne bi takoj dvignila krvnega tlaka v višave. Toda, glej ga, zlomka, te možnosti ni in edino, kar lahko naredite, je, da utišate to gospo. Zato pa so si prislužili minus!
Minusa pa ne moremo dati občutku za volanom, saj je kljub razmeroma skromnemu prostoru in kratki sedalni površini sedeža (seveda gledano s stališča velikanov pri Avto magazinu, manjše gospe ali gospodične teh težav ne boste imele) odlično delovno okolje za voznika. Usnjena notranjost (sedeži, notranji del vrat, volanski obroč, prestavna ročica, ročica ročne zavore in celo armaturna plošča!) daje pridih prestiža, mehko oblazinjena sredinska konzola pa prispeva tudi k udobju, saj ob njen rob večji vozniki pogosto prislanjamo svoje desno koleno. Ergonomiji so inženirji in tehniki namenili veliko pozornosti, saj so pred vrtljivi osrednji gumb (med prednjima sedežema) namestili še zelo uporaben naslon za zapestje. Bravo! Velik sedempalčni zaslon, občutljiv za dotik, odlično dopolnjuje infozabavne vsebine, navigacija pa nas je pripeljala tudi v skrite kotičke v okolico Pohorja, kjer se je odvijal reli Maribor. Tam so lepi kraji, a tudi zelo odmaknjeni ...
Pravzaprav je imela testna Mazda2 res vso opremo, ki si jo lahko zaželiš, mogoče bi lahko dlakocepsko pogrešali le kamero za vzvratno vožnjo, parkirna tipala spredaj (testna jih je imela le zadaj) in dvoobmočno samodejno klimatsko napravo. Pa nismo! Pred voznikom je klasičen analogni merilnik vrtljajev in digitalni zapis hitrosti, kar morda ni najboljša rešitev (v tako majhnem avtomobilu bi prej pričakovali večji merilnik hitrosti), vendar ta slabost zbledi ob dejstvu, da je imela testna Mazda2 tudi projicirni zaslon. Tam se poleg izpisa hitrosti pojavijo tudi podatki o navigaciji, kar je v neznanih krajih več kot dobrodošlo. Zaradi digitalnega izpisa hitrosti so strategi pri Mazdi dobili na levi in desni strani instrumentne plošče kar precej prostora za dodatne podatke, denimo povprečno porabo goriva, nastavljeno hitrost pri tempomatu, zunanjo temperaturo ...).
Še celo izpis najidealnejše prestave, ki je pri številnih tekmecih na silo vstavljen med druge podatke, je velik in pregleden. Na koncu moramo pohvaliti še sistem, ki prek pametnega ključa ukazuje ključavnicam. Za vstop v avtomobil in zagon motorja je dovolj stik prsta z gumbom na kljuki ali pod volanom, za zaklepanje pa ni treba narediti ničesar, saj se avtomobil po odhodu voznika samodejno zaklene. Vredno vsakega evra. Mazda2 med tekmeci mogoče ni najbolj poskočna, tudi ne najtišja (vendar ne zaradi slabše zvočne izolacije, ampak glasnega menjalnika in slišnega motorja) ali najcenejša možnost, je pa dobra alternativa za tiste, ki želijo od avtomobila več – drugačnega!
besedilo: Aljoša Mrak