Zanimivo: nekatere avte je na cesti veliko laže opaziti, če se vozite v enakem ali vsaj podobnem avtomobilu.
Morda zato ni presenetljivo, da je bilo za volanom svežega Foresterja precej lažje opaziti precej Foresterjev prejšnjih generacij, ki se še vedno vozijo po naših cestah. Nekaj jih je bilo iz tiste čisto prve, ki je imele še reduktor in za katero je videti, da tudi 15 let ali celo več stari primerki še vedno opravljajo težaška dela po gozdovih in kolovozih. Ali pa druga generacija, ki smo si jo zapomnili po bolj športnih različicah (na japonskem je obstajal tudi STI), pri nas se še najde kak Forester z veliko odprtino za zrak na motornem pokrovu, z 2,5-litrskim turbobokserjem (okej, takega je sicer imel tudi v prvi generaciji, a šele v drugi se je prijel kot nekakšen 'makadam ekspres', kar je bilo sicer japonsko ime predhodnika Foresterja) in ročnim menjalnikom. Tretja generacija je postal bolj gosposka, tudi višja, bolj podobna SUV-om oziroma križancem.
Športnost se je (vsaj v Evropi) v večini poslovila, govorili smo le še o dizlu. Podobna je zgodba četrte generacije, ki je na trgu dobri dve leti in je od letos na voljo v kombinaciji dizla in avtomatike – torej v takšni, ki jo je premogel tudi testni Forester. Od delavca prek športnika do udobnega potovalnika, ki se znajde na vseh terenih. To pa so spremembe, kajne? Kombinacija motorja in menjalnika poskrbi, da se tak Forester dobro znajde tako na avtocesti kot tudi tam, kjer je pospeševanja in zaviranja nekaj več. Menjalnik z oznako Lineartronic je v resnici neskončnostopenjski, a ker je kupce klasično delovanje takega menjalnika, kjer vrtljaji rasejo in padajo glede na to, koliko je pritisnjena stopalka za plin, ne pa glede na hitrost, motilo, so pri Subaruju enostavno 'zacementirali' posamične prestave in v resnici se Forester s tem menjalnikom vozi podobno, kot bi imel dvosklopčni menjalnik.
Dizel z močjo 147 'konjev' sicer ni prav zelo zmogljiv glede na velikost in maso avtomobila (180-'konjska' različica bi bila odločnejša), je pa dovolj zmogljiv, da v Foresterju ne boste dobili občutka podhranjenosti. Podobno je z zvočno izolacijo (ni vrhunska, je pa dovolj dobra) in porabo (sedem litrov na normnem krogu je sprejemljivih). Oznaka Sport Unlimited pomeni najbogatejši paket opreme, vključno z navigacijo in večpredstavnostnim sistemom, z zaslonom, občutljivim za dotik, usnjem, ogrevanimi sedeži in sistemom X-mode.
Zadnji omogoča bolj zanesljivo vožnjo po različnih terenih oziroma podlagah, način pa lahko voznik izbira s pritiskom na gumb ob prestavni ročici. Za manj spretne voznike pride prav, tisti spretnejši pa se lahko zanesejo na stopalko za plin, delo z volanom in v celem zelo učinkovit štirikolesni pogon (kar za Subaru seveda ni presenetljivo). Na makadamu (tudi če je bolj grobe vrste) zna biti zabavno. Lepo bi bilo, če bi bili vsi prikazovalniki sodobnejše sorte (merilniki in zaslona na vrhu armaturne plošče nekako niso v skladu z veliko sodobnejšim sredinskim LCD-jem), in še lepše bi bilo, če bi bilo vzdolžnega pomika voznikovega sedeža več, da bi tudi vozniki z okoli 190 in več centimetri sedeli udobno. Zato tak Forester ne bo pisan na kožo vsakomur, a to že dolgo ni tisto, s čimer se pri Subaruju ukvarjajo. Naučili so se izdelovati zelo dobre nišne avtomobile in skozi takšne oči je tudi tak Forster odličen izdelek.
esedilo: Dušan Lukič