Kako zadovoljni smo bili s supertestno Hondo Civic, priča že podatek, da smo z njo prevozili več kot 11.500 kilometrov v treh mesecih!
To z drugimi besedami pomeni, da bi samo v enem letu prevozili nekaj manj kot 50 tisoč, kar ni malo. Krivci, seveda v navednicah, saj je to naše delo, so bili Tomaž, Tina, Katja, Primož, Denis, Dušan, Uroš, Saša, Peter in moja malenkost. Torej mladi in stari, fantje in punce, novinarji in fotografi. In kaj smo zapisali v zvezek, ki spada med našo osnovno opremo v avtomobilih, ki so na podaljšanem testu? Tomaž se je obregnil ob vesoljsko armaturno oziroma instrumentno ploščo, čeprav ni nobenega pisca zelo motila, kaj šele da bi se pritoževali nad slabšo ergonomijo, Peter je s testnim avtomobilom prevozil kar dva tisoč kilometrov, večinoma po italijanskih cestah, in pohvalil porabo goriva (med 3,8 litra in petimi litri, če lahko verjamemo potovalnemu računalniku), Tina pa je vozila naokoli svojo babico, zaposlila pa ljubljanskega pajka. In pomenljivo napisala, da če avto zadene na loteriji, potem lahko svet glede na izjemno majhno porabo goriva obkroži kar z njim.
Največje presenečenje ni povprečna poraba goriva, čeprav je bila ta skromnih 4,8 litra, ampak velikost prtljažnika. Če morda še ne veste, Honda Civic ima kljub športni obliki kar za četrtino večji prtljažnik kot Volkswagen Golf, kar natančneje pomeni kar 100 litrov razlike! Zato je bil zelo priljubljen avtomobil za dolga potovanja (kajne, Pero?) in kurjavo sosedov (Tina je svojega peljala kar na testno vožnjo, on pa jo je spraševal, ali ima zaradi vedno drugih avtov premožne ljubimce), moja malenkost pa je zelo cenila natančno mehaniko, saj menjalnik s kratkimi in natančnimi gibi prav kliče po dinamični vožnji.
Nekateri so pripisali, da si Civic oznake Sport vseeno ne zasluži, vsaj ne z mislijo v glavi, da se naši kolegi na Danskem že preganjajo s 310-'konjsko' Hondo Civic Type-R. Da bi tam zgoraj skoraj na severu Evrope vsaj deževalo kot iz škafa ... Nevoščljivi? Neee, no, mi pa že ne. Prekleta banda uživaška! Seveda kolegom več kot privoščimo sprostitev v dobrem športniku po tako dolgem potovanju, čeprav se tudi v supertestnem avtomobilu nismo počutili prikrajšani. Podvozje je presenetljivo udobno glede na 17-palčna platišča, vodljivost je bila dobra, presenetljivo tih je bil tudi 1,6-litrski turbodizel, kar verjetno lahko pripišemo tudi dodelani zvočni izolaciji.
Ko smo že pri imenu Sport, lahko rečemo, da bi zlahka lahko imel tudi 40, 50 ali 60 'konjev' več, toda potem verjetno ne bi več porabil zgolj 4,8 litra na 100 prevoženih kilometrov, kajne? Zato smo pred športnostjo postavili udobje in prostornost, kar je v tako dinamično oblikovanem avtomobilu presenečenje. Otroci na zadnji klopi so imeli več kot dovolj prostora za noge in glave, malce pa so se pritoževali nad visokim robom stranske šipe, ki doda nekaj klavstrofobičnega občutka. Dvodelno zadnje steklo sicer ni najboljša rešitev za dobro preglednost za avtomobil, je pa vsaj zgornji del opremljen z brisalnikom. Modro Hondo Civic smo na žalost zastopniku že vrnili in odkrito povemo, da jo že pogrešamo. Sebastjan oziroma Tomaž, kaj pa če bi se z novo Type-R pripeljali kar do Slovenije? Mislim, da bi bila Slovenija z gorskimi cesticami boljši naravni poligon kot Danska z ravnimi cestami!
Aljoša Mrak n foto: Saša Kapetanovič