Če težko ločite C-Maxa od Grand C-Maxa, vam ni treba z metrom preveriti dodatnih 14 centimetrov. Rešitev je bolj enostavna: Grand C-Max je tisti, ki ima serijsko drsna vrata na vsakem boku.
Grand C-Max tudi po oblikovni obnovi ostaja eden Fordovih prodajnih adutov, kar ni zasluga zgolj drugačnih žarometov oziroma maske in številnih asistenčnih sistemov. Največji adut ostaja velikost prtljažnika oziroma prilagodljivost notranjosti, saj so trije posamični sedeži nastavljivi vzdolžno, obenem pa ponujajo številne možnosti prevoza oseb in prtljage. In čeprav je prtljažnik dovolj velik za družinsko tlako, smo pod njim odkrili klasično (sicer ožjo) nadomestno kolo, kar mu (čeprav s tem prtljažniku odgriznemo kakšen liter) vseeno štejemo v dobro. Pri večjih luknjah tako imenovani kiti za popravilo ne pomagajo prav dosti. Forda C-Maxa, ki spada med B-in S Maxa, so predstavili že davnega leta 2003, šele pozneje pa je luč sveta ugledal še višji in daljši Grand C-Max. Večjega od dveh bratov si lahko omislite kot sedemsedežnik, lahko pa stavite na večji prtljažnik in se dvema dodatnima sedežema odpoveste.
Testni je bil petsedežni in s serijskimi drsnimi bočnimi vrati ter električno pomičnim prtljažnikom ni razvajal samo voznika, ampak tudi druge potnike. Toda voznik v tem Fordu ni samo altruist, ampak zna poskrbeti tudi za svoje užitke. Vozna dinamika ostaja vrhunska, vsaj če Grand C-Maxa primerjamo s tekmeci. Torej z natančnim volanskim sistemom, hitrim šeststopenjskim menjalnikom ter podvozjem, ki omogoča tudi precej dinamično vožnjo. Po prenovi je dobil tudi večji (8-palčni) osrednji zaslon, ki je občutljiv za dotik. Sistem deluje dobro, čeprav so tipke na dnu zaslona težko dosegljive zaradi plastičnega grebena pod njim. Ampak to so sladke pomanjkljivosti v primerjavi s prejšnjim mini zaslonom, ki ni omogočal tako prijaznega delovnega okolja.
Če obkljukate večino tehničnih posladkov, ki jih v tem avtomobilu ponuja Ford, potem se boste lahko zanašali na samodejno preklapljanje med kratkimi in dolgimi lučmi (čeprav bi kdaj sam hitreje osvetlil cesto z dolgimi, kot to opravi računalniška pamet), tempomat, sistem za pomoč pri vožnji po voznem pasu, polsamodejno parkiranje, dodatno gretje volanskega obroča in vetrobranskega stekla, sistem My Key, biksenonske dinamične žaromete, prepoznavanje pomembnejših prometnih znakov, sistem Driver Alert, pomoč pri zaznavanju avtov v mrtvih kotih, samodejno preprečevanje naleta pri mestni vožnji, sistem Cross Traffic Alert itd. Skratka, polna sleda dobrot, ki od voznika sploh ne zahtevajo dodatnega znanja ali prilagoditve, ampak kar samodejno pomagajo in s tem varujejo vas in druge v prometu. Zgolj 1,5-litrski štirivaljnik s pomočjo dodatnega polnjenja poskrbi za 110 kilovatov, kar po domače pomeni razveseljivih 150 'konjev'.
Motor je uglajen, tih in prav nič podhranjen tudi pri nižjih vrtljajih, zato ga kljub malo večji porabi goriva toplo svetujemo. Več ni potrebno, tudi če je prtljažnik pogosto napolnjen do vrha. Dodatni centimetri v notranjosti in drsna vrata se poznajo, prav tako boljši vmesnik za upravljanje številnih asistenčnih sistemov. To sicer pod črto ni poceni, vendar podobno kot osnovna tehnika (motor, menjalnik, podvozje) kmalu prirastejo k srcu.
Besedilo Aljoša Mrak foto: Saša Kapetanovič