Križanci različnih velikosti se vse bolj uveljavljajo v avtomobilskih razredih in Renault ni nobena izjema. To dokazuje tudi Captur, ki je pred tremi leti od Modusa prevzel vlogo limuzinskega kombija in jo nadgradil tudi z nekaj spogledovanja z bolj grobo podlago. V najbolje opremljeni različici Outdoor lahko terensko vlogo celo do neke mere potrdi.
Captur je namreč v različici Outdoor opremljen z vmesnikom Extended Grip, ki ga v notranjosti prepoznamo po stikalu na sredinskem grebenu, s katerim poleg osnovnega prednjega pogona lahko izberemo tudi vožnjo po neutrjeni podlagi in program Expert, ki vozniku pusti več nadzora nad motornim navorom. Sistem nadzoruje spodrsavanje gnanih koles in jim omogoči več oprijema na neutrjeni podlagi ter zasneženih in spolzkih cestah. Čudežev tu ne gre pričakovati, saj se izleti na neutrjene podlage hitro končajo, predvsem tudi zato, ker je imel testni Captur precej cestno naravnane 17-palčne gume. Extended Grip je vsekakor primeren predvsem za reševanje iz zagat v snežnih zimskih razmerah in na zelo blagem terenu, ko do izraza pride tudi večja oddaljenost dna avtomobila od tal, brezpotja pa prepušča pravim terencem s štirikolesnim pogonom.
Captur je predvsem povišani Clio, ki s povečano višino ustreza tistim, ki jim je všeč lažje vstopanje in izstopanje iz avtomobila ter v njem radi sedijo visoko. Verjetno s tem nagovarja predvsem starejše voznike, a ne nujno, saj je takšen lahko povsem všeč tudi vsem drugim, ki jim ni do nizkega sedenja v limuzinah ali in kombilimuzinah, hkrati pa si ne želijo limuzinskega kombija ali športnega terenca. Captur namreč z obliko, ki jo je v primeru testnega avtomobila okrepila še dvobarvna shema, in tudi lastnostmi, ki izhajajo iz 110-'konjskega' turbodizelskega motorja, odraža precej živahnosti. Energy dCi, 110-'konjski' in 1,5-litrski motor, je Capturjevo ponudbo okrepil z lansko osvežitvijo in je za zdaj na voljo zgolj v kombinaciji z najvišjima in zato žal tudi najdražjima paketoma opreme Out- door in Dynamique. Z njim sicer ni mogoče dosegati hitrostnih rekordov, a se v vsakdanji uporabi izkaže za zelo živahnega in odzivnega, z normno porabo goriva 4,7 litra in testno porabo 6,4 litra na sto kilometrov pa je tudi ugodno gospodaren.
Voznika k varčnejši in s tem okolju prijaznejši vožnji spodbuja tudi avtomobilski računalnik, ki ga za varčno vožnjo nagrajuje s sicer težko dosegljivimi zelenimi točkami. Okoljska usmerjenost Capturjevega računalnika se ne konča zgolj pri spodbujanju voznika k varčnejši vožnji, ampak ga ta samodejno obvešča tudi o kakovosti zraka v okolju in v skladu z njo ureja tudi dostop zunanjega zraka v kabino. Negativna plat tega je, da med vožnjo po slovenskih mestih žal zelo hitro pridemo do sklepa, da opozorila strokovnjakov pred preveliko onesnaženostjo pozimi niso iz trte zvita. V skladu s križansko naravo so Renaultovi oblikovalci Capturju namenili tudi precej praktično notranjost, v kateri izstopa predvsem prostorni predal za rokavice, ki je v tem primeru tudi zares prav to, saj ga izpod armaturne plošče izvlečemo kot iz kakšnega predalnika. K udobju potnikov zadaj pripomore tudi vzdolžni pomik zadnje klopi, ki gre na račun prtljažnika. Ta sicer razpolaga z razredno pričakovanimi 322 litri praznine. Renault Captur z opremo Outdoor se torej nekoliko spogleduje z vožnjo po manj urejenih podlagah, kljub temu pa ostaja predvsem cestni vožnji naklonjen križanec, ki je predvsem od tal nekoliko bolj oddaljena in bolj razgledna alternativa Cliu. Najmočnejši turbodizelski motor mu pri utrjevanju njegove vloge vsekakor več kot koristi.
Matija Janežič foto: Saša Kapetanović