
V začetku letošnjega leta je Ford prenovil svojo Fiesto, spremenil masko in žaromete ter ji dodal nov turbobencinski trivaljnik. Zdaj je Fiesta kar pošteno osvežena.
Fiesta v španščini pomeni zabava, prenovljena Fordova predstavnica v razredu majhnih družinskih avtomobilov (s tujko supermini) pa je zares dovolj zabavna, da jo lahko ocenimo zelo pozitivno. Tokrat je to prvo poročilo o daljšem preizkusu avtomobila, ki so nam ga zagotovili pri Fordovem distributerju Summit Motors Ljubljana.
Na prvi pogled v vsem ugaja, nova maska zdaj Fiesto spreminja v 'mini' Astona Martina, pri čemer se mi zdi, da so fordovci imeli v mislih majhno povračilo tej nekdaj njihovi znamki, ker so si vodilni ljudje iz britanskega Gaydona drznili sposoditi Toyotinega IQ-ja in so ga preuredili v mini Astona Martina. Tudi Fiestina barva je vroča, kot za zabavo. Oznaka 'hot magenta' sicer ne pove vsega, namreč da gre za zanimivo in nenavadno različico v naših krajih dokaj priljubljene barve z oznako 'gnila višnja'. K dobremu videzu preizkušene Fieste pripomorejo tudi kolesni obroči iz aluminijeve litine. Skratka, čeprav gre zgolj za manjši avtomobil, najbrž nikomur od članov našega uredništva ne bo 'pod častjo', da bi se vozil z njim!
Vožnja ne bo večja težava, saj tudi sedeži zadovoljijo, malo manj pa preglednost številnih gumbov na sredinski konzoli, na kar se mora voznik, ki se v Forda presede iz avtomobila druge znamke, navaditi, malce samosvoje oblikovan upravljavski del pa ne moti.
Novi trivaljni motor, ki mu pomaga puhalo, v tej različici zmore 74 kilovatov, z bolj domačo oznako torej 100 'konj'. Za namen, ki ga ima takšna Fiesta (večino vožnje v mestu), je to povsem dovolj. Vsaj v začetnih pospeških se zdi, da Fiesta pospešuje s podobnim zagonom kot pred časom preizkušeni B-Max (kjer je imel trivaljnik 120 'konj'). Podoben občutek je tudi glede navora, v razmeroma nizkih vrtljajih ga je na voljo toliko, da je pospeševanje podobno kot pri turbodizlu. Na splošno je tale Fordov bencinski motor pri obnašanju v praksi v marsičem podoben prav turbodizelskim, z eno razliko.
Za zdaj, torej po prvih nekaj več kot tisoč kilometrih, je povprečna poraba še razmeroma velika, okoli 7,3 litra na 100 kilometrov. Morebiti bi bila z dodatnim sistemom start-stop manjša, a tega naša Fiesta, čeprav ima na zadku napis Econetic, nima.
Za zdaj lahko torej ponovim, da je vožnja s Fiesto dovolj zabavna, resnih pomanjkljivosti pa je razmeroma malo, omenimo le dve: manjša prostornost na zadnji klopi, kar velja le, če na zadnjo klop posadimo običajen otroški sedež. Če je ta na levi za večjim voznikom, si ta želi malo več oddaljenosti naslonjala od otroških nog. Tudi druga pomanjkljivost je malenkostna: v deževnem vremenu moti za malenkost prekratka metlica brisalnika, ki na vetrobranskem steklu zgoraj pusti desetcentimetrski rob, to pa pomeni, da je pogled v dežju vsaj delno omejen.
Še nekaj o ceni. 'Naša' Fiesta je prav ugoden nakup, čeprav tega ne morete sklepati iz navedb naših tehničnih podatkov. Na uradno Fiestino ceno vam Fordovi trgovci zdaj odobrijo 2.850 evrov popusta, kar pomeni, da preizkušamo skoraj popolno opremljen avtomobil (oprema Titanium) za 13.905 evrov. S to ceno je Fiesta bolj zabavna – in ugoden nakup.
Besedilo: Tomaž Porekar